Posebno poglavje o jagodičevju: vse, kar morate vedeti o super-sadju

Obstaja več kot 1.000 sort jagod, ki se med seboj razlikujejo po obliki, barvi, velikosti, okusu, obdobju obiranja in tako dalje. Jagode so odlično sadje za sladkosnede: ker vsebujejo več kot 90 % vode, gre za sadje z majhnim številom kalorij, poleg tega pa so tudi zelo zdrave, saj vsebujejo obilo vitamina C, folne kisline, železa in kalcija. Z botaničnega vidika pa jagode pravzaprav ne sodijo med jagodičevje, pač pa med birne plodove – dejanski sadeži sadike jagode so rumena semena na površini sadeža.

Poznamo zelo pozne in zelo zgodnje sorte jagod, kam jih uvrščamo, pa je odvisno od tega, kdaj začnejo cveteti in zoreti. Pri vzgajanju jagod je pomembno tudi razlikovanje med sortami, ki obrodijo le enkrat, in tistimi, ki obrodijo dvakrat. Sorte, ki obrodijo enkrat, kot so denimo »Bogota«, »Elvira« in »Havelland«, zacvetijo šele spomladi. Sorte, ki obrodijo dvakrat ali celo večkrat, kot denimo »Machern« in »Ostara«, pa cvetijo tudi v dolgih poletnih dneh. Če želite jagode obirati dolgo časa, posadite mešanico različnih sort. Velja naslednje pravilo: prej kot posadite rastlino, bolje je. Cvetovi za naslednje leto se tvorijo med avgustom in oktobrom. Če rastline posadite pozneje, bo pridelka manj. Najbolje je, da rastline posadite na razdalji približno 30 centimetrov druga od druge.

Ribez spada v družino kosmuljevk in je izjemno trdoživa rastlina. Svetlo rdeči plodovi so kisli, odlični pa so v obliki marmelade ali kot preliv za torto. Izjemno bogati so tudi z vitaminom C. Črni ribez je za zdravje še bolj blagodejen in tudi bolj aromatičen: izboljša namreč prepustnost krvnih žil in zato lahko prepreči srčne napade. Obstajajo tudi sladke sorte brez barve, kot denimo »Primus« ali »White Versailles«, če imate radi surovo sadje.

Ribez ni preveč izbirčna rastlina, kar se tiče lokacije, saj se lahko uspešno spopade s senčnimi in polsenčnimi prostori. Sicer pa jagodičevje polno aromo razvije šele, če lahko zori na soncu in če sta druga poleg druge posajeni vsaj dve različni sorti.

Maline delimo na dve skupini sort: poletne in jesenske maline.

Prednost jesenskih malin je v tem, da dozorijo tako pozno v letu, da vam ni treba skrbeti glede hroščev, ki napadajo maline. Po drugi strani pa poletne sorte obrodijo bolj bogato, sadeži pa so tudi bolj kakovostni.

Grm malin lahko zraste tudi do dva metra visoko, zato jim lahko pri vzpenjanju pomagate z latniki. Posamezne rastline posadite na gredico vzdolž latnika in poskrbite, da bo med vsako rastlino približno pol metra prostora. Najboljši čas za sajenje malin je začetek oktobra. Maline imajo rade sonce, dobro pa uspevajo tudi na polsenčnih lokacijah. Pomembno je, da jih zaščitite pred vetrom. Rastline potrebujejo zrahljano zemljo z veliko hranilnih snovi, ne prenašajo pa zastajanja vode.

Robide so ime dobile po trnih na viticah, ki jih uporabljajo za pomoč pri plezanju. Rastlino in njene plodove s skupnim imenom imenujemo tudi robidovje. Angleški izraz »blackberry« prihaja iz staro-angleške besede »blæc-berie«.

Robide najbolje uspevajo na sončnih lokacijah – zaradi vitic je idealen prostor za robide zid, ki je obrnjen proti jugu. Robide pa lahko vzgajate tudi ob latnikih. Posadite jih približno 5 centimetrov globlje, kot so bile posajene v lončku, da tako vzpodbudite tvorbo novih vitic. Nato obstoječe vitice porežite do dolžine približno 30 centimetrov. Prst, kamor nameravate posaditi robide, naj vsebuje obilico humusa, prav tako pa mora biti dobro prepustna in ne prelahka. Za robide so najboljša tla z manj apnenca in z vrednostmi pH od 5,5 do 6,5.

Robida je dvoletnica. To pomeni, da mlade vitice zrastejo v prvem letu, stranski poganjki pa se iz njih razvijejo drugo leto. Če je zraslo dovolj mladih vitic, jih lahko obrežete od konca maja do začetka junija. Na vsaki rastlini pustite približno šest mladih poganjkov – na njih se bodo naslednje leto razvili sadeži. Od oktobra dalje lahko porežete dve leti stare vitice, ki rastejo blizu tal.