Kaj si je vredno zapomniti glede gojenja sadja in zelenjave na vašem balkonu

Paradižniki

Paradižniki so ena od najbolj priljubljenih sort rastlin in stalnica skoraj vsakega vrta v lončkih. Slastne majhne češnjeve paradižnike otroci in odrasli radi jedo neposredno z rastline, saj so naravno sladki. Paradižniki, ki so primerni za solato, in volovski paradižniki prav tako lahko najdejo dovolj prostora na vašem balkonu ali terasi. Naslednje velja za vse sadike paradižnikov: potrebujejo obilico sonca, mesto, kjer bodo zaščiteni pred dežjem, in dovolj vode. Paradižnikov nikoli ne zalivajte po listih, pač pa vedno po zemlji, da bi preprečili nastanek glivičnih obolenj, kot denimo pegavost.

Kumare, paprike in bučke 

Te tri vrste zelenjave potrebujejo dovolj toplote. Na prosto jih lahko prestavite po sredini maja, da jih ne bo poškodovala zmrzal. Potrebujejo obilico sonca, saj bodo sadeži le tako postali zreli in razvili poln okus. Paprike ne potrebujejo veliko prostora, kar pa ne velja za kumare in bučke, ki rastejo v pritlehnih grmičkih. V korito ne posadite več kot ene rastline. V sadovih svojega dela boste lahko uživali od julija dalje.

Solata

K sreči obstajajo tudi določene zelenjavne sorte, ki dobro prenašajo polsenčno lego. Solatam je sonce sicer všeč, najbolje pa se počutijo v poznem poletju, ko sonca ni preveč, zato jih lahko postavite tudi na balkone, obrnjene proti vzhodu ali zahodu. Pomembno je le, da je prst enakomerno vlažna. Solato enakomerno zalivajte po zemlji in ne le po glavicah! Ker solata ostane zrela le kratek čas, posadite le toliko solate, kot je lahko pojeste v tem obdobju. Poberete jo lahko med majem in oktobrom.

Stročji fižol, redkvice in blitva 

Stročji fižol, redkvice in blitva prav tako uspevajo v polsenčni legi. Stročji fižol potrebuje le malo vode, zato ga zalivajte le, ko je suh. Redkvice in blitva pa potrebujejo vedno vlažno zemljo. Lonček zalivajte redno, poskrbite pa, da ne bo prišlo do zastajanja vode.

Jagodičevje

Gojenje jagodičevja na balkonu je nujno opravilo za vse sladkosnede. Še posebej priljubljene so jagode. Niso samo izjemno okusne, pač pa tudi bogate z vitamini, imajo pa tudi malo kalorij. Če jih postavite na sončno mesto, vas bodo nenehno cvetoče sorte in plodovne sorte s sadeži razveseljevale do konca septembra. Jagod ne smete posaditi pregloboko, da ne bi prišlo do razvoja navadne sive plesni. Pomembno je, da se sadeži ne dotikajo zemlje in da je med rastlinami med 30 in 40 centimetrov prostora. Če je le mogoče, je treba sadeže hitro pobrati z vlažne zemlje. Če imate velik balkon, so dobra ideja tudi maline ali borovnice.

Stolpičasto sadno drevje

Za razliko od svojih vrtnih sorodnikov stolpičasto sadno drevje raste izjemno počasi in ni tako široko, na majhnih drevesih pa kljub temu zraste veliko sadja. Zahvaljujoč višini do 2,5 metrov je stolpičasto sadno drevje dobra izbira tudi, če želite malce zasebnosti. V težka korita posadite jabolka, slive, češnje, hruške in podobno, da se v primeru močnega vetra drevesa ne bodo prevrnila.