Takoj, ko nas na prosto zvabijo prvi sončni žarki, balkoni in terase za mnoge od nas postanejo naša druga dnevna soba. Vsaka površina na prostem lahko postane zelena oaza s čudovitimi cvetočimi rastlinami v košarah, gajbicah in koritih. Za to živo okrasje pa je seveda treba tudi skrbeti. S pomočjo naših sedmih nasvetov bodo vaše balkonske rastline in rastline v koritih še dolgo ostale čudovite.
Nasvet št. 1
Vsaka rastlina ima različne lastnosti in potrebuje različno nego. Preden začnete s sajenjem, se morate pozanimati o svetlobnih in temperaturnih pogojih na vašem balkonu: je na njem podnevi veliko sence? Je balkon podnevi hladen? Katera področja na vašem balkonu dobijo še posebno veliko sonca? Ko boste zbrali vse te podatke, se pozanimajte še o posebnih zahtevah vaših rastlin. Izberite rastline, ki so primerne za določeno lokacijo, ne pa obratno!
Čeprav se lahko številne rastline prilagodijo razmeram, ki so jim na voljo, v splošnem velja naslednje: bolj kot dejanska osvetlitev v prostoru, kamor ste postavili rastlino, ustreza sami rastlini, bolje bo rasla.
René Wadas, rastlinski zdravnik
Nasvet št. 2
Potrpežljivost se obrestuje – ta rek še posebej drži za vrtnarje! V gajbice, korita in pladnje, ki jih boste postavili na balkon ali na teraso, rastline običajno sadimo po ledenih možeh (od 10. do 15. maja). Če pa komaj čakate in želite svoja korita okrasiti že prej, pozorno spremljajte vremensko napoved in svoje balkonske rastline pokrijte z netkano tkanino ali pa jih postavite ob steno hiše, da bi jih zaščitili, če bi slučajno prišlo do zmrzali.
Nasvet št. 3
Poleg svetlobe, toplote in zraka vaše rastline potrebujejo še nekaj za uspešno rast: dobro prst. Ta namreč nudi podporo koreninam, zagotavlja, da so rastline dovolj čvrste, in shranjuje vodo ter hranilne snovi. Balkonske rastline in rastline v koritih se bodo optimalno razvile le, če jim bo na voljo ustrezno lahek substrat z dovolj zračnosti. Visokokakovostna prst za sajenje mora vsebovati tudi osnovno gnojilo, ki je prilagojeno potrebam rastlin in ki zadošča njihovim potrebam po hranilnih snoveh v prvih nekaj tednih. V naboru naših izdelkov boste našli številne različne prsti za sajenje, ki so prilagojene posebnim potrebam vsake rastline. Vrednost pH je prav tako pomembna kakovostna lastnost prsti za sajenje, saj lahko rastline hranilne snovi v prsti vsrkajo le, če je vrednost pH prsti pravilna. Vrednost pH pa vpliva tudi na dejavnost prsti in odpornost proti boleznim. Večina rastlin ima najraje prst z vrednostjo pH med 5,5 in 6,5. Vrednost pH lahko določite sami s pomočjo testnih trakov za določanje vrednosti pH, lahko pa tudi naročite analizo v trgovini za domača opravila ali vrtnem centru.
Nasvet št. 4
Kako obilno in kako pogosto morate rastline zalivati, je odvisno od številnih dejavnikov. V splošnem pa velja naslednje: bolje je zalivati premalo kot pa preveč! S palcem enostavno potipajte rastlino in tako določite količino vode, ki jo potrebuje. Najbolje je, da rastline zjutraj ali zvečer zalijete z deževnico, saj je voda iz pipe pogosto prehladna in pretrda. Rastline, ki rastejo na severni strani zgradbe, je v splošnem treba zalivati manj pogosto kot rastline, ki so obrnjene proti jugu. Enako velja za rastline v plastičnih lončkih. Rastline v glinenih lončkih ali lončkih iz terakote potrebujejo mnogo več vode, saj glina shranjuje vodo, ki nato enostavno izpari iz sten ali pa se povrne nazaj v prst.
Nasvet št. 5
Rastlina za uspešno in zdravo rast redno potrebuje določene hranilne snovi. V naravi za pridobivanje uravnotežene količine hranilnih snovi do določene mere pogosto poskrbi rastlina sama: hranilne snovi, s katerimi se hrani, se namreč tvorijo takrat, ko odmrle dele rastline predelajo organizmi, ki živijo v zemlji. Ta biološki cikel pa je pri balkonskih rastlinah in rastlinah v koritih prekinjen. Če želite preprečiti simptome pomanjkanja hranil, morate rastline tudi pognojiti. Uporabite lahko tekoča gnojila, gnojila s počasnim sproščanjem ali pa gnojilne paličice, kar je odvisno od tega, kaj raje uporabljate.
Nasvet št. 6
Samozavest je dobra lastnost, vendar je vedno bolje preveriti: redno pregledujte svoje rastline in se prepričajte, da na njih ni škodljivcev ali da jih ni napadla kaka bolezen. Listne uši, pršice prelke, rastlinjakovi ščitkarji in podobni škodljivci rastline pogosto napadejo v roju. Ni pa jih vedno enostavno opaziti, ker so tako zelo majceni in pogosto tičijo pod listi. Prej kot opazite žverce, hitreje boste lahko ustrezno ukrepali. Bodite pozorni na lepljiva mesta, porumenele liste in pikice na listih. Glivična obolenja lahko preprečite tako, da redno odstranjujete odmrle cvetne koške ter ovenele ali porjavele liste. Obolele rastline je treba najprej ločiti od drugih, da se škodljivci ne bi naselili še nanje. Prepričajte se, da je med rastlinami dovolj prostora. Ne posadite jih preblizu skupaj. Tako se bodo rastline bolje posušile po dežju ali po tem, ko ste jih zalili, bistveno pa se bo zmanjšala tudi možnost, da staknejo kako glivično obolenje.
Nasvet št. 7
Če želite balkonske rastline in rastline v koritih zaščititi pred zmrzaljo, jih morate pozimi postaviti v svetle, hladne prostore, npr. na stopnišče ali v klet. Idealna temperatura je od 5 do 12 °C: pomembno je, da temperatura nikoli ne preseže 15 °C. Svetujemo vam, da sobo redno zračite in rastline zalivate zmerno, saj se tako prepreči poganjanje prezgodnjih, šibkih listov in pojav bolezni.
S pomočjo teh izdelkov boste lahko ustrezno skrbeli za balkonske rastline in rastline v koritih