Vsi nasveti o zalivanju.

Preprečite zastajanje vode

V splošnem velja naslednje: rastlino je bolje enkrat zaliti premalo kot pa enkrat preveč! Izsušene rastline je pogosto mogoče rešiti, za rastline z gnilimi koreninami pa je prepozno.

Ne pozabite na izvor in lokacijo

Pri zalivanju morate upoštevati izvor in lokacijo rastline: vaša zelena sostanovalka lahko sprejme različne količine vode, kar je odvisno od podnebnega območja, od koder prihaja. Najbolje je, da ob nakupu o tem povprašate trgovca. Ko pa pride do mesta, kamor boste rastlino postavili v svojem domu, pa ne pozabite, da bodo rastline v toplem prostoru z veliko neposredne sončne svetlobe potrebovale mnogo več vode.

Bodite pozorni na vrsto listov

Rastline z velikimi listi v splošnem potrebujejo več vode kot rastline z manjšo listno površino. Enako velja za listne površine z žlebički ali za sicer neravne listne površine. Debeli, mesnati listi pa lahko dobro shranijo vodo, zato je takšne rastline treba zalivati manj.

Upoštevajte dobo rasti

Ko rastlina raste (kar se običajno odvija poleti), potrebuje veliko hranil in dovolj vlage, da lahko tako ustvari nove liste in cvetove. Ko temperature padejo, pa mnogo rastlin vstopi v obdobje mirovanja, ko potrebujejo manj vode in hranil.

Izberite ustrezno velik lonec iz primernega materiala

Majhne rastline v velikih loncih lahko shranjujejo vodo dlje časa in jih je zato treba zalivati manj pogosto. Velike rastline z malo prostora v loncih pa je treba zalivati bolj intenzivno, po možnosti pa jih je treba čim prej tudi presaditi v od 2 do 4 centimetre večji lonec. Rastline v glinenih loncih ali v loncih iz terakote potrebujejo mnogo več vlage od rastlin v plastičnih loncih, saj glina prav tako shranjuje vodo in jo sprošča v zemljo. Ker plastični lonci ne shranjujejo vode, je treba rastline v njih zalivati manj.

Zanesite se na tehnične pripomočke

Običajno je samo ob pogledu na prst težko povedati, ali je treba sobne rastline zaliti ali ne. Površina se namreč pogosto izsuši hitreje, na dnu pa je zemlja še vedno vlažna. Če se zdi, da je površina lažja kmalu po tem, ko ste rastlino zalili, to še ne pomeni, da jo je treba ponovno zaliti. Uporabite preskušen in preverjen trik s palcem: palec vtaknite dovolj globoko v zemljo, da boste lahko določili, ali je v globini še vedno dovolj vlažna. Čeprav je ta trik priročen, pa je tudi netočen, saj lahko s pomočjo tega postopka preverite le površino zemlje. Potrebo po vodi neposredno pri koreninski grudi vam lahko pomaga določiti higrometer.

Zalivajte previdno

Zaradi prevelike količine vlage lahko pride do gnitja korenin, zaradi česar rastlina ne vsrka več hranilnih snovi in se ne more pravilno razviti. Premajhna količina vode pa zavira njeno rast in sposobnost tvorjenja cvetov, zaradi česar bi vaša rastlina lahko ovenela, njeni listi pa bi postali rjavi. V splošnem je redno bolje zalivati obilno kot pa v majhnih količinah.

Kdaj zalivati?

Najprimernejši trenutek za zalivanje je jutro ali večer. Če je opoldne prevroče, se lahko zgodi, da se bodo mokri listi »opekli«. Poleg tega pa lahko nepotrebna količina vode za namakanje izhlapi, še preden jo lahko rastline vsrkajo. Mimogrede, zapomniti si je treba tudi, da rastline na severni strani zgradbe potrebujejo bistveno manj vode kot rastline, ki so obrnjene proti jugu.  

Ustrezno zalivanje je ključnega pomena

Ne pozabite, da so vaše rastline občutljive dušice! Voda iz pipe naj ne bo prehladna, prav tako pa ne sme vsebovati prevelikih količin apnenca. Na področjih s trdo vodo vam priporočamo, da balkonske rastline zalivate z deževnico, kar dobro dene rastlinam in okolju!

O zalivanju trate je lahko govoriti, težko pa je to dejansko izvesti. Mnogo ljubiteljskih vrtnarjev se sooča s težavo, kako za to opravilo najti ustrezen čas in pravilno količino vode za svojo travo. Nekateri celo popolnoma opustijo zalivanje trate. Med opravila z namenom skrbi za trato pa spada tudi redno vlaženje, še posebno pri nizkih temperaturah.

Najboljši čas za zalivanje

Najboljši čas v dnevu za zalivanje vaše trate je zjutraj ali zvečer. Žgoče opoldansko sonce bi v reakciji z vodo ožgalo travo, zaradi česar bi prišlo do na pogled neprijetnih rjavih madežev. Veliko vode pa bi tudi izhlapelo.

Dejavniki, ki vplivajo na količino vode

Kvadratni meter trave v poletnih mesecih zaradi izparevanja izgubi približno štiri litre vode na dan, pri čemer je dejanska količina odvisna od pogojev prsti, temperature in vlage v zraku. Če v bližini rastejo drevesa, grmovje ali veliki grmi, ki vsrkavajo vodo iz zemlje, je zahteva po vlagi še višja kot v odprtih prostorih. Ker korenine trave rastejo le 15 cm globoko v zemlji, ji hitro primanjkuje vode, ki jo potrebuje za zadostno rast. Pomembno je, da je področje okrog korenin popolnoma namočeno. Za to so potrebne različne količine vode, ki so odvisne od pogojev v prsti.

Koliko vode potrebuje vaša trata  

Lahke peščene prsti v suhih obdobjih potrebujejo od 10 do 15 litrov vode na kvadratni meter na vsake tri ali štiri dni, ilovnata ali glinasta tla pa je treba zaliti približno enkrat tedensko z od 15 do 20 litrov vode na kvadratni meter. Če trato vsak dan zalijete z majhno količino vode, se bodo korenine odmaknile od globljih slojev zemlje. Če trate dlje časa ne zalijete, se bo njena površina izjemno hitro izsušila. Iz tega razloga je bolje, da korenine ostanejo zakoreninjene globoko, saj lahko tako tudi tam vsrkavajo vodo.