Brstični ohrovt

Brstični ohrovt nima posebnih zahtev, kar se tiče razpoložljive svetlobe – zadovoljen je tako s sočnimi kot tudi s polsenčnimi legami. Bolj zahteven pa je glede kakovosti tal, saj sodi brstični ohrovt v skupino rastlin, ki za rast potrebujejo veliko hranil. To pomeni, da je to rastlino treba obilno gnojiti.

Da si zagotovite dober pridelek, boste morali na večini delov svojega vrta zemljo dodatno oplemenititi. Za to nekaj tednov pred posaditvijo v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Najbolje je, da to izvedete že jeseni v predhodnem letu. Tako ima zemlja na vašem vrtu dovolj časa, da sprejme ponujena hranila. Ob tem pa brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom, zato v zemljo ni treba vmešavati peska.

Brstični ohrovt je v bistvu zelo robusten. Ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je kljub temu smiselno, da svojo rastlino predhodno vzgojite. Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo, pokrito s tunelom iz folije.

Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto na svojem vrtu. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo. Pri tem zagotovite razmik med rastlinami približno 50 centimetrov.

Da lahko ohrovt svojim majhnim brstom zagotovi zadostno količino vode, morajo korenine seči globoko v zemljo in vodo ponesti vse do zgornjega dela rastline. Zato svoj brstični ohrovt predvsem med vročimi poletnimi meseci redno zalivajte. Nujno ga zalijte predvsem, če se listi obarvajo rumeno. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbudi rast korenin.

Tudi po posaditvi morate poskrbeti, da je v zemlji na voljo dovolj hranil. Tako svoji rastlini občasno dodajte majhno količino gnojila za sadje in zelenjavo. Posežete pa lahko tudi po moki iz rogov ali gnojnici za rastline. Pomanjkanje hranil prepoznate po tem, da se listi predčasno obarvajo rumeno ali rdeče. Rast lahko spodbudite tudi z uporabo zastirk, saj te pripomorejo k odpornosti vaše zelenjadnice.

Majhni brsti ohrovta so zreli, ko lahko njihovo velikost primerjate z velikostjo orehov. Nekatere sorte dozorijo že jeseni, klasični čas za obiranje pa se začne šele oktobra. Če z obiranjem počakate do prve zmrzali, bodo imeli še bolj aromatičen okus, zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra. Obirati jih začnite na spodnjem delu rastline, pri čemer brste odlomite od zgoraj navzven.

Pri izbiri sorte brstičnega ohrovta bodite pozorni na želeni čas za pobiranje svojega pridelka: sorto »Hilds Ideal« lahko pobirate od konca oktobra do februarja, sorto »Gronninger« pa lahko pobirate vse do marca. Sorti »Early Half Tall« in »Nelson« sta pripravljeni za vaš krožnik že septembra. Pozor: zgodnje sorte niso tako odporne na zmrzal. In: brstični ohrovt se v gredi ne razume dobro z drugimi sortami ohrovta – ob njega je najbolje posaditi grah ali špinačo.

Kot vidite že pri opisu obdobja za pobiranje izdelka, brstični ohrovt prezimi kar v gredi. Tako si pri temperaturah okrog –15 °C ne rabite delati preglavic z zaščito svoje rastline. Če pa vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo oz. ga prestavite na zaščiteno mesto ob steni hiše.