Pobiranje zelenjave je pred vrati!

Kako zrel je paradižnik, boste relativno lahko določili, saj je treba za to le pogledati njegovo barvo. Če je svetlo rdeč, ga lahko oberete. Pri rumenih ali oranžnih sortah paradižnika boste vedeli, da so zreli, če se sadeži malce vdajo pod pritiskom in če jih lahko enostavno odstranite s peclja. Pozor: nezreli zeleni paradižniki so strupeni!

Kumarice in bučke je treba pobrati hitro. Po eni strani so mladi sadovi boljšega okusa, po drugi strani pa boste rastlini tako dali priložnost, da razvije še več plodov do oktobra. Za pobiranje uporabite oster nož in kumarice ter bučke odstranite neposredno pri peclju. Tako rastline ne boste poškodovali, zato bodo na njej hitreje zrasli novi plodovi.

Čeprav lahko zelene paprike sicer poberete, so v splošnem še nezrele in zato vsebujejo manj vitaminov. Ker so malce grenke, morda tudi ne bodo po vašem okusu. Če so paprike rumene, oranžne ali rdeče (odvisno od sorte), pa jih lahko poberete. Paprike enostavno previdno odtrgajte z rastline.

Buče se običajno pobira med septembrom in oktobrom, vedno pa pred prvo zmrzaljo. Ko peclji olesenijo in buča zveni votlo, če potrkate po njej, je zrela. Svetlejše barve kot je buča, več vitaminov vsebuje in boljšega okusa je. Stebelne osnove ne smete odrezati, saj boste bučo tako lahko shranili dlje časa.

Korenje pogosto razvije polni okus in doseže optimalno velikost šele ob koncu časa zorenja. Zrelo korenje pri vrhu postaja okroglo in ima premer do 12 milimetrov, kar je odvisno od sorte. Korenje običajno pokuka iz zemlje, vršički listov pa začnejo izgubljati barvo. Nekaj zemlje lahko tudi potisnete na stran in si tako ogledate, kako velik je koren. Korenja se pri pobiranju običajno ne izkopava, pač pa se ga potegne iz zemlje.

Krompir se običajno pobira približno tri mesece po sajenju. Najboljši čas za pobiranje je takrat, ko začnejo listi rastline veneti. Za pobiranje krompirja so odlično orodje vrtne vile, ki jih lahko zapičite v del krompirja, ki raste nad zemljo. Nato krompir samo previdno potegnite iz zemlje. Lahko pa tudi izkopljete posamezne korene in krompir nato oberete. Tako bodo preostali gomolji lahko še naprej rasli.

Prve velike gomolje rdeče pese lahko poberete od tri do štiri mesece po sejanju. Mlada rdeča pesa je bolj aromatična in boljšega okusa. Dlje kot odlašate s pobiranjem, več vode bo vsebovala. Če pa se na mesu pojavijo beli kolobarji, pa ste čakali predolgo.

Redkvice rastejo izjemno hitro in v nobenem primeru ne smejo ostati pod zemljo več kot šest tednov. Sicer izgubijo značilni okus, postanejo nitkaste in lahko celo počijo. Če so gomolji veliki od 2 do 3 centimetre, jih lahko poberete tako, da jih previdno povlečete iz zemlje.

Čebulo ali čebulne liste lahko poberete od tri do štiri mesece po sejanju in jih nato takoj pojeste. Še posebej primerna za shranjevanje pa je čebula, katere listi se sami od sebe »zlagajo«. Postane namreč bolj stabilna in tudi traja dlje. Čebulo za nekaj dni po pobiranju pustite na prsti. Zunanji sloji čebule se bodo tako izsušili in shranili jo boste lahko dlje časa.

Koleraba je za pobiranje primerna od šest do osem tednov po sejanju. Do tedaj bo verjetno zrasla na velikost teniške žogice. Nekatere sorte pa so mnogo večje. Če želite pravilno pobrati kolerabo, z nožem enostavno odrežite pod gomoljem in odstranite velike liste.

Tudi fižol je zrel po nekaj tednih. Pred pobiranjem enega od strokov prelomite na pol: če je točka, kjer ste strok prelomili, zelena in sočna, lahko poberete tudi preostale stroke. Stročnice pobirate tako, da jih odstranjujete s prsti. Če pridelek stročnic redno pobirate, bodo tako tvorile nove cvetove in obrodile še večkrat.

Koruzo lahko poberete takrat, ko svilnati listki na storžih postanejo rjavi ali črni. Z nožem malce zarežite v koruzni storž. Storže lahko poberete, če iz njega priteče mlečnata tekočina. Če je tekočina še vedno brezbarvna, pred pobiranjem še malce počakajte. Podobno kot pri fižolu koruza po pobiranju pretvori sladkor v škrob, zato pred kuhanjem ne odlašajte predolgo.

Običajno razlikujemo med solato in kodrolistno solato. Pri glavnati solati poberemo celo glavo naenkrat tako, da jo z ostrim nožem odrežemo približno 2,5 centimetra nad tlemi. Kodrolistno solato pa pobiramo tako, da obiramo zunanje liste.

Grah lahko poberemo približno tri mesece po sajenju. Mladi grah je boljšega okusa. Okus graha pa se bo začel spreminjati šele po obiranju, saj se sladkor, ki ga vsebuje, spremeni v škrob. Zato vam ne priporočamo, da shranjujete grah doma, pač pa ga raje skuhajte kar takoj po obiranju.